Predloge

Uporabi te predloge v svojih pogovorih z AI-jem za bolj učinkovito učenje.

Za začetnike

Ta predloga je namenjena začetnikom za učenje osnovnih konceptov programiranja. To predlogo boste večinoma uporabljali na začetku tabora.

Rad bi razumel [TEMA/VPRAŠANJE]. Nič ne vem o tem, zato začni čisto pri ničli.

Razloži mi jo v največ dveh odstavkih (izključujoč primer) in razlago podpri s primerom (ter razlago primera), potem pa me vprašaj eno vprašanje, ki preveri, ali sem res razumel. Počakaj na moj odgovor, preden nadaljuješ. Razlaga naj bo preprosta, saj sem začetnik programiranja. Predpostavi znanje 9. razreda osnovne šole.

Če odgovorim narobe, mi ne povej pravilnega odgovora. Namesto tega mi zastavi lažje vprašanje, ki me pripelje bližje.
Zastavljaj vprašanja dokler ni misliš, da sem koncept osvojil.

Primeri tem:

Razhroščevanje (debugging)

Tekom ustvarjanja svojih projektov in pisanja programov boste naleteli na napake. V ta namen imamo v tem razdelku dve predlogi, ki vam bodo pomagale.

Razlaga napake

Tudi izkušeni programerji poznamo občutek, ko pogledaš napako in si misliš: "Kaj za vraga to pomeni?". Branje napak je veščina, ki jo pridobiš samo z kilometrino, vendar ti lahko AI olajša proces učenja te veščine. Uporabi naslednjo predlogo, da sploh razumeš zakaj se ti programski jezik pritožuje.

Dobil sem tole napako: [NAPAKA]
V tejle kodi: [KODA/DATOTEKA]

Ne popravljaj moje kode. Najprej mi napako prevedi v človeški jezik: kaj mi program pravzaprav sporoča, besedo za besedo.

Potem mi povej kako si prišel do te interpretacije. Rad bi se naučil brati podobne napake v prihodnje.

Potem mi naštej tri najpogostejše razloge, zakaj se ta napaka pojavi, od najbolj do najmanj verjetnega.

Na koncu mi povej, kako naj v svoji kodi preverim, kateri od teh treh razlogov je moj.

Iskanje hroščev

Zgodi se pa tudi, da programski jezik ne javi nobene napake, vendar koda ne počne, kar od nje pričakuješ. Da poiščeš, kje se skriva napaka (oz. hrošč), lahko uporabiš naslednjo predlogo.

Moja koda ne dela, kot bi morala. Ne popravi je in ne piši kode.

Pričakoval sem: [KAJ NAJ BI SE ZGODILO]
Zgodi se: [KAJ SE DEJANSKO ZGODI]
Koda: [KODA]

Vprašaj me, katere dele kode sem že preveril. Potem mi povej, kam naj postavim izpis (print), da bom videl, kje se stvar prvič obnese drugače, kot pričakujem. Daj mi eno mesto naenkrat. Prav tako utemelji zakaj ta print postavimo tja in s kakšnim namenom. Želim se naučiti veščine debugganja.

Če po treh poskusih ne najdem napake, mi jo pokaži, ampak mi zraven razloži, po čem bi jo naslednjič prepoznal sam.

Dodajanje nove funkcionalnosti

Še posebaj, ko se prvič srečujemo z nekim tipom projekta, ne poznamo pravilnih ter pogostih pristopov za dodajanje nekaterih funkcionalnosti. V spletnih aplikacijah, igricah, namiznih aplikacijah in ostalih tipih programov ponavadi že obstajajo ustaljeni vzorci, ki jih večino programerjev uporablja. Uporabi naslednjo predlogo, če sploh ne veš kako bi se tega lotil.

Rad bi dodal [KAJ], pa ne vem, kako se tega lotiti. Ne piši kode.

Najprej mi zastavi vprašanja, ki jih moram odgovoriti, preden začnem: kaj natanko naj funkcija dela, kaj je kontekst
mojega projekta, odstrani dvoumnosti (zame).

Ko odgovorim, mi pomagaj problem razbiti na najmanjše korake, ki jih lahko delam enega za drugim, in mi povej, s katerim naj začnem.

Za vsak korak mi povej, kako bom vedel, da sem ga naredil prav. Kode ne pišeš ti.

Skozi proces uporabi bolj sokratski pristop in mi daj nasvet samo če se zataknim.